Učinke natrijevega klorida, so znanstveniki začeli resno proučevati že po drugi svetovni vojni, saj so pozitivne učinke opazili predvsem med tistimi, ki se skrivali pred bombardiranjem v rudnikih soli. Nedaleč od Krakova je danes velika bolnica z več kot 200 tuneli pod zemljo z nizom solnih jama. Prva pisna sled o lastnosti solnega prahu, ki se bo sprostil ob kopanju kep soli s krampi, je zabeležil poljski zdravnik Feliks Bočkovski leta 1843. V Rusiji je pozitivne učinke zapisal dr.Čajkovski, oče znamenitega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. Oba sta ugotovila, da se rudarjem, ki so delali v rudnikih soli, življenje ni skrajševalo kot je bilo v navadi pri ostalih rudarjih, ki so kopali drugo rudo. Ravno nasprotno, rudarji niso nikoli imeli težav povezanih z dihali.
Nekakšen predhodnik solnih sob so solne jame oz. solne pečine. Prav tako posnemajo rudnike soli, sol negativno ionizira zrak, vendar nimajo halogereratorja in inhalacije. V tem prijetnem okolju oseba samo biva vendar ne vdihava solnega aerosola tako kot v solni sobi kjer halogenerator vpihuje aerosol v sobo, ki ga oseba inhalira. Danes solne jame v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Rusiji in Ukrajin uporabljajo kot zdravilišča. Na Poljskem pa imajo v zapuščenem rudniku Solotrino, globoko pod zemljo, zgrajene klinike, kamor prihajajo ljudje. V Solotrino prihajajo ljudje iz različnih delov Evrope in sveta.
